Srečanje staršev, učiteljev, tudi dedek in bivši učenec sta bila vmes, pa še gospa, ki je za naš projekt izvedela po naključju, torej srečanje je bilo... navdihujoče, navdušujoče in še kaj na nav, pa se sedajle ne domislim.
Začeli so naši slavčki Melita, Mina, Sandra in Vili s kitaro ter nas, kot le oni znajo, začarali s čudovito pesmijo.
Skoraj smili se mi tisti, ki še ni imel možnost slišati njihovega petja.
S svojo zgodbo po duši večne romarke je nadaljevala Staša Lepej in nas prepričala, da lahko premagaš neizmerne razdalje, takšne in drugačne, če se le trdno odločiš za to. Primernejše gostje si za tako priložnost skoraj ne morete izbrati: raziskovalka življenja, blogerka, knjigožerka, zasvojena s knjigami...
Z ravnateljem, tudi sam je pravi knjižni molj, sta ob koncu druženja podelila diplome. Naredili smo še obvezno "gasilsko fotko" in si obljubili, da bomo bralni virus prešerno širili naokrog, ob letu osorej pa se spet zbrali v naši knjižnici.
Ni komentarjev:
Objavite komentar