Obujamo spomine

V naši knjižnici na steni že dolga leta tiho modruje Čukec Um. Ker je učence zanimalo, zakaj je ravno on naša maskota, kdo je njegov avtor, koliko je Čukec star, sem poslala nekdanjemu članu knjižničarskega krožka ter obenem avtorju lika epismo z nekaj vprašanji in željo, da nam seveda odpiše.
Njegov odgovor je v prvi vrsti navdušil knjižničarko samo. Odpihnila je kar nekaj prahu pozabe, dogodki iz preteklosti so na novo oživeli. Prijazni, humorni, iskrivi...

Zdravo,

sem moral kar malce razmisliti o temle. Čukca sem po mojem narisal bolj proti koncu osnovne šole, v osmem razredu ali konec sedmega, torej recimo okrog leta 1992. Spomnim se, da sem obliko sove pravzaprav skopiral z nekega turističnega letaka za šempetrsko rimsko nekropolo in jamo Pekel (oziroma za nekaj takega), nato sem mu seveda dodal ustrezne akademsko-knjižnične atribute. Če bi ugotovil, kdaj smo bili na šolski ekskurziji na tistem koncu, bi lahko tudi čukca točneje datiral. Morda še kje najdem kak star zvezek...