Tako torej: od prve objave oktobra 2010 je do danes nastalo 70 različnih zapisov. Takšnih in drugačnih. Resnih in zabavnih. Takšnih, kjer sem želela povedati kaj bolj osebnega, in takšnih, kjer sem želela opozoriti na nova dogajanja zlasti v šolski knjižnici.
Komu sem ga namenila? Če sem iskrena, najprej sebi za učenje, potem pa sem začela po malem odpirati vedno nova vrata. Priznam, želim si več odzivov. Aha, ti si naredila tako, to je pa morda vredno posnemanja. A veš, da se v naši knjižnici pa dogaja... Kaj meniš o knjižnici na facebooku? Kakšen se ti zdi ta nov izbor za Kresnika? Mojega otroka sem navdušil za branje z...
Postavljajo se mi vprašanja. Kup vprašanj. Na vrh pa se vedno pririne tisto: je vredno nadaljevati? Je blog preveč nasmeten v stilu malo tega, malo onega, pa ničesar dovolj natančno? Mi zadošča, da je neke vrste osebni dnevnik zlasti šolske knjižničarke, ali si želim kaj več.
Vem, da v naših šolskih knjižnicah potekajo številne zanimive, izvirne, strokovno poglobljene aktivnosti, o katerih pa, vsaj po mojem mnenju, javnost ne ve dovolj. Vem, nadaljevala bom. Ker in dokler to rada počnem.
1 komentar:
Podpišem pod tole! :)
Objavite komentar