Medo in prvčki še zadnji skupaj v tem šolskem letu

Kar lepo število pravljic smo prebrali skupaj medo in prvošolčki in učiteljice in knjižničarka. Zadnje srečanje v tem šolskem letu smo imeli kar v učilnici, ker so knjižnico okupirali devetarčki, ki se intenzivno pripravljajo na največji dogodek osnovnošolske kariere - valeto in jim je bila torej ta invazija knjižičnega prostora od srca dopuščena. Pa nazaj v prvčkom. Knjižničnemu Medu so narisali čudovite risbice, mu zaplesali enkraten medvedji ples in mu nazorno razložili, kako nastane med, ki ga ima on seveda od vsega najraje. Obljubili so mu še, da bodo med počitnicami pazili nase in da se bodo v jeseni zopet radi oglasili pri njem. Razmišljam, če so se tudi s knjižničarko kaj pogovarjali, pa se ne morem spomniti. No ja, je že tako, v teh druženjih ima pač glavno besedo naš knjižnični kosmatinec, ki pa ga je to šolsko leto kar močno utrudilo. Pušča že skoraj po vseh šivih in potrebni bodo kar konkretni lepotni posegi, da bo lahko jeseni zopet razveseljeval mlado in manj mlado. Pravzaprav bi po mojem že mirne duše lahko odšel v penzijo in bi ga nadomestil kakšen njegov mlajši kolega. Ups, je tudi z mano tako? Sicer pa bo pod šivanko moral tudi njegov kolega drugi rjavi medved, pa zajec in panda. Tudi mišku čas prav nič ne prizanaša. Je že tako, da učenci (na tem mestu so mišljeni tisti malo večji) ljubezen do pliškotov včasih ne znajo dovolj nežno pokazati.