Preprosto knjižničarka: Kdor plonka, ga tepe nadloga

Zataknjen v rokavu, nalepljen na mizi, stolu, skrit pod test, napisan na podplate copat. Skrit v kemični svinčnik, pod testom, v peresnici, napisan na roko. Hja, ko pridemo do prepisovanja, naša domišljija ne pozna meja. Pa je to res ključ do uspeha?

IZVOR

Sama beseda plonkanje se je skozi različna obdobja in pokrajine spreminjala, zato še danes poznamo različne izraze za prepisovanje. Poleg plonkanja se pogosto uporabljata tudi izraza »švinglati« ali »švindlati«. Slednjega najdemo celo v Slovenskem etimološkem slovarju, kjer je njegov pomen pojasnjen kot goljufati ali nedovoljeno uporabljati. Beseda izvira iz nemške besede schwindeln t.j. goljufati. Prav tako se tudi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika pojavi nižjepogovorni izraz švindel/a, ki pomeni prevaro, goljufijo, slepilo. Od tod lahko sklepamo tudi na izvor izrazov švinglati in švigceglc/švinglc. Prav tako v SSKJ najdemo glagol plonkati, ki je opredeljen kot »na nedovoljen način si pomagati pri reševanju nalog; prepisovati«. Jezikoslovci domnevajo, da je beseda privzeta po nemški pogovorni besedi blank sein, ki pomeni »ne znati odgovoriti učitelju«.

MOTIVI ZA PREPISOVANJE
Do kod sega zgodovina plonkanja, sploh ni znano, zagotovo pa njegovi začetki niso prav nič sveži. To tako imenovano »čudežno« metodo pozna že mnogo rodov, ko jim je pri kazanju znanja mnogokrat prišla še kako prav. Priprave na prepisovanje so bile različne, vendar je tista običajna, napisana na majhen listek in skrita pod rokav, še vedno najbolj priljubljena. Vseeno pa gredo danes srednješolci in študentje še dlje. Popišejo nalepke na plastenkah, v ušesih med izpiti skrivajo slušalke bluetooth in celo mini vohunske kamere. Še v papirnicah je mogoče kupiti pisala in ravnila, namenjena prav prepisovanju. Iz majhne potuhe smo torej danes prišli tako daleč, da je goljufanje samo še ena od veščin, ki jih usvojiš v šoli.

In kaj nas peha v uporabo teh zlatih listkov? Strokovnjaki pravijo, da je napogostejši vzrok strah pred neznanjem ali slabo oceno, ki se razvije med 10. in 14. letom in se začne s čisto nedolžnim pogledovanjem k sosedu. Z vsakim uspešnim goljufanjem si mladostnik bolj krepi samozavest in pogum. Na drugem mestu je naša lenoba, ko se preprosto držimo reka: »Kar lahko storiš danes, preloži na jutri!«, kar brez slabe vesti tudi naredimo. Zmanjka nam časa in rešitev s »plonkcem« je na dlani. Včasih pa prepisovanje postane tako vznemirljivo, da nas že adrenalin žene k uporabi malih nadlogic. Zato se je vedno prav zanimivo tik pred izpitom ozreti po predavalnici, ko vse zašumi, (ne)mirne roke pa s svetlobno hitrostjo segajo po žepih in razporejajo listke po kolenih.

PREPISOVANJE V ŠTEVILKAH
Raziskave pravijo, da je v preteklem šolskem letu vsaj enkrat prepisovalo kar 64 % šolajočih se otrok, od teh jih kar polovica meni, da to nikakor ni etično sporno in se jim ne zdi, da bi si s tem kakorkoli škodovali. Nezanemarljiv je tudi podatek, da so od tega v državnih šolah zabeležili, da je prepisovalo le 47% šolarjev, medtem ko je v katoliških šolah odstotek višji. To vsekakor kaže na to, da večina mladih še vedno ceni in spoštuje poštenost ter ne misli le na to, kako najlaže doseči zastavljeni cilj. Poleg tega pa preseneti tudi podatek, da si s »plonk« listki največkrat pomagajo ravno bolj uspešni dijaki in študentje (80 %).

USPEH ZAGOTOVLJEN?

Sama nikoli nisem bila pristaš prepisovanja. Mera poguma namreč nikoli ni bila tako visoka, da bi svoje prepisovanje razširila dlje od nekaj napisanih formul na mizo. In še danes raje kot prepisujem, svoje učenje spremenim v nočno bdenje ali zgodnje vstajanje. Ker vem, kako prav je imel Vincent Lombardi, ko je dejal, da nam je dano telo, ki lahko prenese marsikaj, le naš um je treba prepričati v dejanja. Zapisano drži kot pribito. Le če se znamo prepričati, da smo sposobni, zmoremo premagati ovire in zaupamo v svoje sposobnosti ter dosežemo nepričakovano. In dobre ocene ali vsak najmanjši uspeh v šoli lahko postanejo spodbuda za učenje za nadaljne teste ali izpite. Prav tako obstaja ogromno drugih poti, kako okrepiti svoje znanje, pridobiti samozavest in se izogibati prepisovanju. Vedno je prva rešitev sprotno učenje, pa naj se sliši še tako oguljeno in težko. Poleg tega veliko dosežemo s pisanjem domačih nalog in že s samim poslušanjem pri urah. Čas, ki ga preživimo v šoli, je lahko še kako dragocen. Izpiski, delanje miselnih vzorcev, barvanje, izmišljanje raznih kratic, ritmičnega pomnenja končnic pri latinščini ... vse to lahko učenje naredi ustvarjalno in zabavno. Le kdo bi si mislil, da učenje lahko postane zabavno. In ko na koncu že obupaš in ne veš kako naprej? Ko živčnost pred izpitom zamegli znanje? Ni boljšega kot ... kot molitev in prošnja k Svetemu Duhu za razsvetljenje uma.

Kaj pa, če se vseeno ne morem upreti pisanju »plonkcev«? Napišite ga, saj že s tem silite svoje možgančke, da delajo. Razmišljajte. Nato pa ga preberite še najmanj trikrat in ga pospravite. Pa med izpitom? Ne boste ga potrebovali, ker bo mala nadloga postala neuporabna. Vaša samozavest pa zaradi tega ne bo nič manjša. Le znanje bo večje in boljše.