Pravljice naše in vaše mladosti

Sredi travnika je stala hišica iz kock in v njej je stanovala Jelka. Ob sončnem vremenu je sedela pred hišo in poslušala ptičje petje, v deževnih dneh pa se je sprehajala po sobah, ki niso bile nikoli dolgočasne. Bile so vse poslikane.

Prva objavljena pravljica Ele Peroci je bila leta 1952 Hišica iz kock. 

Brezčasna Muca Copatarica je bila prvič objavljena leta 1957. Romunskim otrokom 

nepospravljene copate odnaša Pisica Pantofǎreasǎ, hrvaškim Muca Papučarica, francoskim 

La chatte cordonnière, madžarskim Elvitte a cica, italijanskim Il gatto ciabattino, Maca 

karakaca je doma v Makedoniji, Pantoffelmieze v Nemčiji, Papučica-maca v Srbiji, 

Pantoflokatino je napisana v esperantu.

  
V MALI VASI SO MAJHNE HIŠICE IN V VSAKI HIŠICI SO OTROCI. V PISANIH SRAJČKAH SO IN OBUTI V RDEČE IN MODRE COPATKE. VSE HIŠE V VASI SO BELE, VSE STREHE NA HIŠAH SO RDEČE, VSE OKNA IMAJO ZELENE NAOKNICE, DVORIŠČA SO POMETENA IN CESTA JE GLADKA. VSE JE V NAJLEPŠEM REDU, LE OTROCI SO NEREDNI...


Jelki je nova žoga padla v potok in mama in očka pa tudi stari starši so ji rekli: "Nič nisi pazila na žogo!" Da ne bi videla jeznih obrazov, ki so jo gledali skozi okno, se je Jelka skrila pod svoj dežnik in zašepetala: "Moj dežnik je lahko balon!" In takrat jo je dežnik ponesel med oblake in v deželo Klobučarijo.

  

 Izkoristimo tele vetrovne, ledene dni, stisnimo se z otrokom v udoben naslanjač, ugasnimo televizijo in skupaj preberimo kakšno večno lepo pravljico. 
Pa pravljice pravzaprav niso samo za otroke in starše, kajne?